Uprizoritvena umetnost, različne umetniške akcije in intervencije se običajno štejejo za del uprizoritvene umetnosti kot zvrsti. Uprizarjanje je glede na osnovne elemente mogoče opredeliti kot delovanje posameznika ali skupine, ki v določenem prostoru in določenem času ustvari umetniško delo.
Uprizoritev običajno zajema navzočnost izvajalčevega telesa ali njegovega medija, ki se povezuje z občinstvom ali javno sfero, v kateri uprizoritev poteka.Je kratkotrajno dejanje, kar pomeni, da ga določa časovni okvir – v kontekstu muzejskih zbirk je uprizoritveno umetnost torej zelo težko ali celo nemogoče ohranjati.
Čeprav je uprizoritev mogoče posneti in dokumentirati z različnimi mediji in lahko konceptualno obstaja kot videouprizoritev, nekateri deli običajno ostanejo nezabeleženi, nedokumentirani in nevidni za tiste, ki uprizoritve niso videli v živo. Zato muzej hrani artefakte in dokumente o posameznih uprizoritvah. Večina te dokumentacije ima status umetniških del, ki so jih ustvarjalci avtorizirali.
Uprizoritvena umetnost je ena glavnih umetnostnih zvrsti, ki se uporablja v novomedijski umetniški praksi od poznih šestdesetih let. Konceptualna in postkonceptualna umetnost nasprotujeta dvojnosti vidnost/nevidnost v uprizoritvenem dejanju znotraj njegovega političnega in družbenega kontekstualnega okvira.
Posebno relevantne primere uprizoritvene umetnosti v zgodovini umetnosti na območju nekdanje Jugoslavije in onkraj tega najdemo v zbirki Muzeja sodobne umetnosti Vojvodine.
črno-bela fotografija
12 x (18 x 24,2 cm)
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović
fotografija
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović
akcija-intervencija v javnem prostoru, fotografija
5 x (64 x 43 cm), video 10'
© Muzej savremene umetnosti Vojvodine, foto Marko Ercegović